Zgodovina

Vransko se je razvilo ob stari rimski cesti Emona-Celeia. Naselje se prvič omenja že leta 1123, njegov pomen pa je zrastel zlasti v poznem srednjem veku, saj je bila to prva štajerska postojanka na meji s Kranjsko in je imela pošto in mitnico. Vransko se je uspešno razvijalo tudi v 19. stoletju. Leta 1853 (ali 1854) je postalo sedež okrajnega sodišča in davkarije, dobilo je orožniško postajo in imelo štiri letne sejme.

Po številu prebivalstva je bilo leta 1869 Vransko eno največjih naselij ob “veliki beli cesti” med Celjem in Ljubljano oziroma Kamnikom. Sicer pa je že leta 1802 pričela delovati redna vozna poštna zveza (Graz)-ljubljana-Trst. Na Vranskem je bila tedaj večja postaja, kjer so pripregali konje za trojanski klanec.

Tržaške pravice z grbom, ki je vklesan na pročenju nekdanje občinske hiše, je Vransko dobilo 1868. Leta 1902 je bila zgrajena nova šola.

Sicer pa je Vransko z zaledjem poznano po številnih zgodovinskih in naravnih znamenitostih. Med sakralnimi objekti izstopata župnjiska cerkev sv. Mihaela z marmornim oltarjem, delom znamenitega kiparja F. Robbe, in cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Stopniku z zvonom iz leta 1317.

V neposredni bližini Vranskega je še nekaj dvorcev in graščin: Brode ob Bolski, graščina Podgrad z zaščitenim drevesnim fondom ob izviru potoka Podgrajščica. Zanimiva je “taborska utrdba” z gotsko cerkvico sv. Jeronima. V stopniku so še vidni ostanki stopniškega gradu, najstarejšega v Spodnji savinjski dolini.
(Vir: Turistični vodnik, Prelepa je ta Vranska fara)